UNESCO je objavil globalno poročilo o enakosti spolov v izobraževanju “Grajenje mostov za enakost spolov” (Building bridges for gender equality) v katerem naslavlja potrebo po razmišljanju in ukrepanju proti neenakosti spolov v izobraževanju onkraj enakega števila deklic in dečkov. Med drugim je potrebno naslavljati spolne norme in stereotipe, vključenost deklic v tehniška področja izobraževanja, razlike med vključenostjo deklic in dečkov na različnih stopnjah izobraževanja, vpliv spolno pogojenega nasilja, otroških porok in zgodnje nosečnosti na izobraževanje, dostop do spolne vzgoje, dostop do vode in izdelkov za mestrualno higieno in mnoge druge izzive.
Dostop do trajnostnega in kakovostnega izobraževanja je eden izmed največjih izzivov na svetu, danes in v prihodnje. Izobraževanje je v ospredju pri ciljih, ki si jih je zadala mednarodna skupnost do leta 2030. Zato UNESCO prioritizira enakost spolov v in skozi izobraževanje. Izobraževanje deklic in žensk je, najprej, temeljna človekova pravica in pa tudi ključen vzvod za trajnostni razvoj in mir.
Na ta izziv se je dolgo gledalo zgolj skozi eno perspektivo, v povezavi z doseganjem enakega števila deklic in dečkov v šolah, na kar se je gledalo kot na merilo za uspeh ali neuspeh naporov za integracijo deklic in mladih žensk v izobraževalne sisteme. Iz te perspektive je bil v zadnjih 20 letih dosežen bistven napredek. Toda realnost ostaja kompleksna. Neenakosti med državami seveda ostajajo in dejstvo je, da kljub večjemu dostopu do izobraževanja v nekaterih delih sveta, neenakost spolov v izobraževanju vztraja. Deklice in mlade ženske so še naprej diskriminirane, še posebej kar se tiče priložnosti po končanem šolanju.
Zato globalno poročilo poudarja potrebo po širšem mišljenju in akcijah za doseganje več kot le enakost spolov v izobraževanju, ker – če je dstop do izobraževanja absolutno ključen izziv za trajnostni razvoj, in moramo nadaljevati z delom za promocijo izobraževanja, še posebej, ko to ni doseženo, moramo gledati tudi na enakost okraj številk.
Da bi dosegli polno enakost spolov v in skozi izobraževanje, moramo zagotoviti, da bodo deklice, ko vstopijo v šolo, ostale v šoli in dobile podobne priložnosti kot jih imajo dečki na svoji poti izobraževanja do konca šolanja. To pomeni tudi, da v šolah naslavljamo in dekonstruiramo spolne stereotipe. To je ambicija programov, ki jih podpira UNESCO – da deklice ne le končajo šole, temveč imajo tudi dostop do področij šolanja, še posebej znanosti in tehnologije, kjer so še vedno večinoma v manjšini.
Poročilo vabi bralke_ce k raziskovanju vseh faktorjev, ki nadaljujejo neenakosti med spoli v šoli. Vladam prinaša orodja za analiziranje situacije v njihovih državah in za razvoj strategij za spremembe. Poročilo predstavlja tudi študije nacionalnih učnih načrtov in se osredotoča predvsem na države z največjimi neenakostmi spolov v izobraževnju.
Nekaj poudarkov iz poročila:
Kljub napredku samo 2 od 3 držav dosegajo enakost v osnovnem, ena od dveh v nižjem srednjem in ena od 4 v višjem srednješolskem izobraževanju. Četrtina držav ima veliko neenakost na račun dečkov v višjem srednješolskem izobraževanju, kar se ni spremenilo od leta 2000.
Nekatere regije napredujejo hitreje, vključno s srednjo in južno Azijo, predvsem zahvakljujoč spremembam v Indiji. Države podsaharske Afrike pa ostajajo daleč od enakosti na vseh ravneh izobraževanja. V državah z nizko ravnjo končanja osnovnega in srednješolskega izobraževanja, se za deklice dostop do izobraževanja z revščino še zmanjša.
Škodljive socialne norme lahko zaustavljajo spremembe v izobraževanju, saj so ženske še vedno pogosto videne kot žene in odgovorne za skrb; več kot četrtina ljudi misli, da je “univerzitetna izobrazba bolj pomembna za dečke”. V večini držav je dvakrat bolj verjetno, da bodo v delo doma vključene deklice, kot dečki.
Doseganje enakosti spolov se ne bo zgodilo brez politične zavezanosti. Zakoni morajo prepovedovati otroške poroke in omogočati nosečim šolarkam, da hodijo v šolo. Vsaj 117 držav in teritorijev še vedno dovoljuje, da se otroci poročajo. Spolno pogojeno nasije, ki je povezano s šolo vpliva na obivakovanje šole in učenje. Eden izmed 4 šolajočih se otrok v državah z visokimi prihodni in 1 izmed 3 v državah z nizkimi in srednjimi dohodki je doživelo trpinčenje v zadnjih 12 mesecih. Nasilja je še več v situaciji razseljenosti.
Celostna spolna vzgoja poveča priložnosti za izobraževanje, naslavljanje spolnih norm in promovira enakost spolov, kar se kaže v odgovornejšem spolnem vedenju in manj zgodnjih nosečnostih. Preveč šol nima osnovnih sanitarnih pogojev za menstrualno higieno. Samo polovica šol je imela leta 2016 pogoje za umivanje rok z milom in vodo.
Poročilo lahko v angleščini v celoti preberete tukaj.
Vir: UNESCO