Prispevki

Zakljuńćek projekta #MigratED: globalno uńćenje za krepitev vkljuńćevanja priseljencev in razumevanja migracij

V aprilu se zakljuńćuje triletni evropski projekt #MigratED, ki si je prizadeval za krepitev globalnega uńćenja in vkljuńćujońćega izobraŇĺevanja tudi za otroke ter mlade z migrantskim ozadjem ter pozival k premiku od dobrih praks k dobri (in usklajeni) politiki na podrońćju globalnega uńćenja. Globalno uńćenje je namreńć pomembno orodje za krepitev raznolikosti in veńćkulturnosti, tako v izobraŇĺevalnem sistemu kot v druŇĺbi. Projekt #MigratED, v katerem je kot partnerska organizacija sodelovala Platforma SLOGA, je lani prejel nagrado za vseŇĺivljenjsko uńćenje, ki ga podeljuje Platforma za vseŇĺivljenjsko uńćenje; nagrajen je bil kot najboljŇ°a praksa v kategoriji ¬Ľuńćenje, ki opolnomońći ‚Äď prihodnost uńćenja¬ę.

Beri dalje

Pregled politik in dobrih praks na podrońćju globalnega uńćenja ter vkljuńćevanja migrantskih otrok v izobraŇĺevanje

V sklopu projekta #MigratED je Platforma SLOGA pripravila pregled politik in dobrih praks na podrońćju globalnega uńćenja ter vkljuńćevanja migrantskih otrok v izobraŇĺevanje.

Beri dalje

Zakljuńćna mednarodna konferenca projekta #MigratED

Ob mednarodnem dnevu vesti We World v sodelovanju s partnerji projekta #MigratED, med njimi Platformo SLOGA, organizira zakljuńćno konferenco. Spletna konferenca bo potekala v torek, 6. aprila (15.30‚Äď18.00), in v sredo, 7. aprila 2021 (9.30‚Äď13.00), ter bo prenaŇ°ana v Ňĺivo na Facebook strani We World Global.

Beri dalje

Forum

Uńćenje je tudi zadeva srca in duŇ°e: Porońćilo o Forumu o uńćenju in izobraŇĺevanju za vkljuńćujońćo veńćkulturno druŇĺbo

‚ÄúUńćenje je tudi zadeva srca in duŇ°e,‚ÄĚ je v uvodu spletnega Foruma o uńćenju in izobraŇĺevanju za vkljuńćujońćo veńćkulturno druŇĺbo, ki smo ga 20. januarja soorganizirali AndragoŇ°ki center Slovenije, SLOGA, Platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno uńćenje in humanitarno pomońć, ter Slovenska filantropija, povedala predsednica Slovenske filantropije dr. Anica MikuŇ° Kos. Poudarila je, da je pomońć migrantom pri uńćenju in vkljuńćevanju v druŇĺbo ‚Äúvelika uńćna ura solidarnosti‚ÄĚ, in dodala, ‚Äúda priseljencem ponudimo lekcijo dobrega. Lekcijo slabega so Ňĺe doŇĺiveli.‚Ä̬† Vizualne refleksije delov Foruma je prispevala Lara Kastelic iz¬†‚ÄúNariŇ°i mi zgodbo‚Ä̬†. Te si lahko ogledate v prispevku, video posnetek foruma pa najdete na tej¬†povezavi.

Na Forumu, ki je potekal pred nedeljskim mednarodnim dnem izobraŇĺevanja in se ga je udeleŇĺilo 180 udeleŇĺencev, smo razpravljali¬† o preseku migracij in formalnega, neformalnega ter priloŇĺnostnega izobraŇĺevanja za krepitev vkljuńćujońćih veńćkulturnih druŇĺb.

 

Panel o migracijah in veńćkulturnosti v izobraŇĺevalnem sistemu, ki je potekal v okviru evropskega projekta¬†#MigratED, je vodila¬†Adriana Aralica¬†s Platforme SLOGA. Projekt #MigratED je sicer lani prejel nagrado za vseŇĺivljenjsko uńćenje kot najboljŇ°a praksa v kategoriji ¬Ľuńćenje, ki opolnomońći ‚Äď prihodnost uńćenja¬ę.

IzhodiŇ°ńće v razpravo sta bila kratka videa uńćenk¬†Osnovne Ň°ole Livada Ljubljana¬†z zgodbami uńćencev in uńćiteljice njihove veńćkulturne Ň°ole ter dijakov¬†II. gimnazije Maribor¬†o prisilnih migracijah, pripravljena v okviru projekta #MigratED.¬†Barbara¬†Urbanija¬†z Urada za UNESCO je pojasnila, da je ‚Äúuńćiti se Ňĺiveti skupaj‚ÄĚ eden od Ň°tirih Delorsovih stebrov izobraŇĺevanja in eden od osnovnih nańćel vsake UNESCO Ň°ole, ki so laboratoriji idej.

 

Hanna¬†Tefera, dijakinja Gimnazije BeŇĺigrad in zagovornica ciljev trajnostnega razvoja v okviru InŇ°tituta za afriŇ°ke Ň°tudije, je poudarila, da tematike migracij niso dovolj vkljuńćene v Ň°olski kurikulum; ustreznejŇ°e naslavljanje teh tem bi zagotovilo boljŇ°e pońćutje priseljencev v naŇ°i druŇĺbi in boljŇ°e vkljuńćevanje v druŇĺbo.

Zdenka Keuc, ravnateljica Osnovne Ň°ole Kungota, pred tem pa dolgoletna profesorica na II. gimnaziji Maribor, je izpostavila, da je vkljuńćevanje priseljenskih otrok v osnovnoŇ°olsko izobraŇĺevanje v ńćasu korona krize izjemno teŇĺko, in izrazila strah, da je ‚Äúza te posameznike to izgubljeno leto‚ÄĚ.

Goran Popovińá, ravnatelj ljubljanske Osnovne Ň°ole Livada, ki je v slovenskem prostoru posebnost zaradi pestrosti z 90-odstotnim deleŇĺem priseljenskih otrok, je predstavil njihovo prakso vkljuńćevanja teh otrok v izobraŇĺevanje, premagovanja jezikovnih ovir in spodbujanja veńćkulturnosti ter strpnosti v Ň°oli ter sklenil, da ‚Äúdobro sprejet priseljenec postane dober sodrŇĺavljan, ki dvigne kakovost Ňĺivljenja v drŇĺavi.‚ÄĚ

Razpravo je sklenila vodja projekta #MigratED pri Platformi SLOGA Adriana Aralica z mislijo, da je globalno uńćenje, ki odpira ońći in um, pa tudi srce, za resnińćnosti globaliziranega ter soodvisnega sveta pomembno orodje za krepitev globalnih kompetenc mladih, za vzgojo strpnih globalnih drŇĺavljank in drŇĺavljanov.

 

 

DobrodoŇ°la mentorska podpora prostovoljcev

V programskem sklopu o mentorstvu kot podpori pri vkljuńćevanju otrok priseljencev, ki ga je organizirala Slovenska filantropija v okviru evropskega projekta¬†MINT ‚Äď Mentorstvo za integracijo otrok migrantov, je¬†Marina Uzelac¬†predstavila rezultate projekta in poudarila, da je vzpostavitev vrstniŇ°ke mentorske podpore prostovoljcev in prostovoljk lahko dobro orodje pri pomońći priseljenskim otrokom pri vkljuńćevanju v druŇĺbo.

 

Sledil je pogovor z mladostnikom¬†Faresom Mikawijem¬†in prostovoljko¬†Kajo Kadunec, ki sta na podlagi lastne izkuŇ°nje sodelovanja v omenjenem projektu osvetlila pomembnost podpore pri uńćenju slovenskega jezika, moŇĺnosti spoznavanja novih ljudi in pridobivanja novih izkuŇ°enj. Kaja je izpostavila, da gre za vzajemno uńćenje in da se je tudi sama veliko nauńćila od Faresa.

Sledil je ogled videa¬†Dobro jutro, Maribor¬†s sporońćili priseljenskih otrok o tem, kaj jim je vŇ°eńć v Mariboru in Sloveniji, kako je bilo, ko so priŇ°li v novo drŇĺavo, in ńćesa so se nauńćili od svojih prostovoljk mentoric. Med drugim so izpostavili, da jim je bilo ob prihodu v Slovenijo najteŇĺje, ker niso razumeli jezika in se niso mogli pogovarjati s svojimi soŇ°olci.

 

Sonja Gole AŇ°anin, svetovalka za integracijo na Uradu Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, je poudarila, da uspeŇ°no vkljuńćevanje begunskih otrok v izobraŇĺevanje in druŇĺbo lahko uspe le s sodelovanjem vseh akterjev, ki je izjemnega pomena, ter da je ravno tako pomembno zagotoviti ustrezno podporo uńćiteljem in prostovoljcem. Izpostavila je tudi potrebo po prilagojenih programih vkljuńćevanja Ň°e posebej za begunske otroke, ki niso imeli moŇĺnosti ali dolgo ńćasa niso bili vkljuńćeni v izobraŇĺevalni sistem, uvajanju kulturnih mediatorjev in pomońćnikov, ki bi na Ň°olah lahko pri tem pomagali, ter da je treba zagotoviti veńć ur uńćenja slovenskega jezika, saj je to kljuńćno za vkljuńćitev v druŇĺbo.

Dr. MikuŇ° Kos: Pomembno je, da angaŇĺiramo tudi civilno druŇĺbo

Dr. Anica MikuŇ° Kos, predsednica Slovenske filantropije, je na empatińćen in topel nańćin osvetlila, da je Ň°ola za otroke begunce najbolj pomemben prostor integracije, zato je pomembno, kaj se v Ň°oli dogaja in kakŇ°ne izkuŇ°nje pridobi otrok v procesu uńćenja in v odnosih z vrstniki. Prav tako je poudarila, da je poleg institucionalne pomońći, ki jo nudi drŇĺava, in ponuditi bi jo morala Ň°e veńć, zelo pomembno, da angaŇĺiramo civilno druŇĺbo, ker je to kvalitativen komplement temu, kar nudijo institucije, ter da ja takŇ°no delovanje civilne druŇĺbe Ň°irjenje ideje in prakse solidarnosti, ki je v pomońć vsem otrokom in odraslim v stiskah.

 

Programski sklop o migracijah in izzivih veńćkulturnosti z vidika izobraŇĺevanja odraslih je potekal v okviru procesa Uresnińćevanje Evropskega programa za uńćenje odraslih 2020-2021 (projekt EPUO), ki ga v Sloveniji koordinira AndragoŇ°ki center Slovenije (ACS). V tem sklopu smo sprva spoznali spodbudna sporońćila¬†videa, ki je bil na temo priseljencev pripravljen Ňĺe leta 2017. Nato so predavanju predstavnice¬†ACS¬†na temo Od izobraŇĺevanja priseljencev do njihove socialne vkljuńćenosti v druŇĺbo in okolje sledili prispevki Ň°tevilnih dejavnosti in projektov treh ljudskih univerz. Javni zavod Cene ҆tupar ‚Äď CILJ je svojo vkljuńćujońćo vlogo prikazal skozi zgodbo o uspeŇ°ni integraciji nekdanjega prosilca za mednarodno zaŇ°ńćito¬†Hevidarja. Prav po zaslugi pozitivnega odnosa do uńćenja je danes zaposlen, samostojen in tik pred pridobitvijo slovenskega drŇĺavljanstva.

 

Predstavnika Ljudske univerze Velenje sta skupaj s priseljencem Rifetom odgovarjala na vpraŇ°anje: Ali smo lahko ponosni, da so migranti s pomońćjo vseŇĺivljenjskega uńćenja zgradili veńćkulturno mesto v Sloveniji in kje je Ň°e prostor za izboljŇ°ave? Poslanstvo ljudske univerze pri krepitvi podpornega okolja priseljencev je osvetlila tudi predstavnica AndragoŇ°kega zavoda Maribor ‚Äď ljudske univerze na primeru zgodb dveh priseljencev. Povezovalka sklopa,¬†Zvonka¬†Pangerc¬†Pahernik¬†iz ACS, je povzela, da je za uspeŇ°no vkljuńćevanje priseljencev kljuńćnega pomena varno podporno okolje. Zagotavlja ga sistem (drŇĺava) in pokazalo se je, da je oziroma mora biti pristop na tej ravni medresorski in stabilen. Na lokalni ravni podporo zagotavljajo ustanove ‚Äď Ň°e posebej ljudske univerze, ki izvajajo svetovalne storitve, najrazlińćnejŇ°e vrste formalnega in neformalnega izobraŇĺevanja in uńćenja, vrednotenje predhodno pridobljenih znanj in Ň°e mnogo veńć. IzobraŇĺevalci odraslih ‚Äď strokovnjaki so v prvi vrsti ljudje, Ň°ele potem uńćitelji. K priseljencem pristopajo odprto, z empatijo, obenem pa se od njih tudi sami marsińćesa nauńćijo, zato s(m)o tretji dejavnik ljudje. Vzajemno uńćenje, spoŇ°tovanje, rast ‚Äď vse to poraja novo kulturo soŇĺitja, ki je vkljuńćevalna, veńćkulturna in veńćgeneracijska. Predstavljene zgodbe so dokazale ustreznost nańćela ‚Äėnińć za priseljence brez njih, temveńć skupaj z njimi‚Äô ‚Äď v njihovo lastno ter Ň°irŇ°e dobro.

 

Na forumu je sodelovala sociologinja¬†dr. Simona Zavratnik¬†s Fakultete za druŇĺbene vede Univerze v Ljubljani, ki je komentirala kljuńćne vsebine ter sporońćila za vkljuńćujońćo veńćkulturno druŇĺbo. Medtem ko so migracije globalen pojav, so potrebni lokalni odgovori na izzive. Spregledati ne gre prisotnosti predsodkov, stereotipov, nestrpnosti v druŇĺbi, vendar smo vsi sooblikovalci javnega mnenja, saj so migracije naŇ°a zgodovina in sedanjost.

‚ÄúModel prihodnosti, kakrŇ°no Ňĺelimo in zahtevamo, sta druŇĺbena solidarnost ter druŇĺbeno sodelovanje.‚ÄĚ

dr. Simona Zavratnik, FDV

‚ÄĒ

Veńć informacij:

Adriana Aralica, Platforma SLOGA (adriana.aralica@sloga-platform.org, 040 754 197)

Marina Uzelac, Slovenska filantropija (marina.uzelac@filantropija.org,051 389 929)

Zvonka Pangerc Pahernik, AndragoŇ°ki center Slovenije (zvonka.pangerc.pahernik@acs.si, 051 302 313)

 


Izvedbo dogodka so omogońćili: program Evropske unije Erasmus+, Ministrstvo za izobraŇĺevanje, znanost in Ň°port (projekt EPUO),¬† Sklad za azil, migracije in vkljuńćevanje Evropske unije¬†in Ministrstvo za javno upravo (program MINT) in program Evropske unije Erasmus+ ter Ministrstvo za javno upravo (program #MigratED).

logotip pokroviteljev migrated

Anketa o uporabi multimedijskih orodij pri izobraŇĺevanju o ńćlovekovih pravicah in migracijah

Uńćitelji/-ce, profesorji/-ice, mladinski/-e delavci/-ke in nevladniki/-ce, aktivni/e v neformalnem uńćenju, ki delate z mladimi v starosti med 14. ter 20. letom: vabimo vas k sodelovanju v anketi o uporabi digitalnih in multimedijskih orodij pri izobraŇĺevanju o ńćlovekovih pravicah ter migracijah! Rezultati ankete bodo uporabljeni za nańćrtovanje usposabljanj v okviru projekta MigratED, katerega projektni partner je SLOGA.
Beri dalje