Poro─Źilo o trajnostnem razvoju v Evropi 2019

Konec leta 2019┬á je bilo izdano poro─Źilo o trajnostnem razvoju v Evropi, ki se osredoto─Źa na nekatere klju─Źne elemente razvoja, ki predstavljajo prioriteto za evropske dr┼żave v dana┼ínjem ─Źasu. Temelj tega poro─Źila so raziskave in podatki o razvoju evropskih dr┼żav, ki se uporabljajo za primerjavo med dr┼żavami glede napredka v uresni─Źevanju ciljev trajnostnega razvoja in implementaciji Pari┼íkega sporazuma o podnebnih spremembah. Glede uresni─Źevanja ciljev trajnostnega razvoja je Evropska unija oblikovala strategijo, ki temelji na treh klju─Źnih sestavnih delih: implementacija ciljev znotraj dr┼żave, prepre─Źevanje prena┼íanja nekaterih negativnih u─Źinkov na druge dr┼żave izven EU ter mednarodna, multilateralna diplomacija, v kateri se promovirajo evropske vrednote.

Prioriteta v prvi vrsti zajema implementacijo Evropskega zelenega dogovora, katerega cilji so razoglji─Źenje energetskega sistema, razvoj kro┼żnega gospodarstva ter razvoj politik, ki bodo zagotovili trajnostno uporabo zemlji┼í─Źa. Z ustrezno implementacijo tovrstnih reform bo Evropa do leta 2050 postala vodilna podnebno nevtralna celina v svetu. Na drugi strani bo EU morala pove─Źati nalo┼żbe na podro─Źju trajnostne infrastrukture, izobra┼żevanja, raziskave in inovacij. Te spremembe bodo zahtevale usklajevanje z ┼że sprejetimi politikami in na─Źrti kot tudi oblikovanje novih politik, ki bodo sledili ciljem trajnostnega razvoja. Z namenom uresni─Źevanja druge prioritete strategije, mora EU prevzeti vodilno vlogo v svetovni diplomaciji. Evropa naj bi bila vodilna predvsem na podro─Źju okolja in podnebnih sprememb ter mednarodnih gospodarskih odnosov. Vodilna vloga EU bo predvsem razvidna pri sprejemanju mednarodnopravnih aktov in bilateralnem sodelovanju s klju─Źnimi partnerji, kot so Kitajska, Japonska, Afri┼íka unija, Zdru┼żene dr┼żave Amerike in Rusija. Posledi─Źno bo vloga EU v mednarodnem okolju nara┼í─Źala ┼íe naprej in zato bodo drugi akterji sledili temu, kar EU po─Źne. Zato je prepre─Źevanje vseh negativnih posledic nekaterih politik, ki se lahko prenesejo na druge dr┼żave zunaj EU, klju─Źnega pomena. To je temelj tretje prioritete strategije, ki se bo osredoto─Źala na regulacijo trgovinskih, ban─Źnih in dav─Źnih politik ter politik dekarbonizacije, ki imajo morebitne negativne posledice na druge dr┼żave.

Za la┼żje razumevanje napredka, ki so ga dr┼żave dosegle na podro─Źju trajnostnega razvoja je bil oblikovan indeks ciljev trajnostnega razvoja, ki uvr┼í─Źa dr┼żave na lestvici od 0 do 100, pri ─Źemer vrednost indeksa 100 ozna─Źuje najvi┼íjo stopnjo razvitosti. Najvi┼íje mesto na tej lestvici glede na podatke iz leta 2019 pripada Danski, ki ima vrednost indeksa 79,8. Nato sledijo ┼ávedska (79,4), Finska (79,1) in Avstrija (76,7). Najni┼żjo vrednost ima Ciper (55,0), Slovenija pa je na devetem mestu z vrednostjo 71,7. Podatki ka┼żejo, da dr┼żave ─Źlanice EU predstavljajo 16 od 20 dr┼żav na svetu, ki so dosegle najbolj┼íe rezultate k uresni─Źevanju ciljev trajnostnega razvoja. Vendar pa nobena od teh dr┼żav do 2019 ne dosega niti enega cilja v celoti. Evropske dr┼żave so pokazale najve─Źji napredek k uresni─Źevanju cilja 1 ÔÇô boju proti rev┼í─Źini, cilja 3 ÔÇô zdravje in dobro po─Źutje, ter cilja 8 ÔÇô po┼íteno delo in gospodarska rast. Najslab┼íi rezultati so v povezavi s ciljem 2 (lakota in trajnostno kmetijstvo) ter cilji 12 do 15, ki zajemajo proizvodnjo in porabo, okolje in biotsko raznovrstnost.

V ve─Źini ciljev trajnostnega razvoja je prisotna neenakost znotraj dr┼żav. Neenakost ima razli─Źne vidike: od dohodkovne neenakosti do neenakosti dostopa do hrane, pitne vode, izobra┼żevanja ter zdravstvenih in javnih storitev. Z namenom ocenjevanja neenakosti znotraj dr┼żav je bil oblikovan indeks Leave-No-One-Behind, ki zajema nekatere indikatorje, vklju─Źene v indeks. Finska, Nizozemska in Danska imajo najvi┼íje vrednosti tega indeksa, kar pomeni, da imajo najbolj u─Źinkoviti pristop do prepre─Źevanja razli─Źnih vrst neenakosti v dr┼żavi. Slovenija je na petem mestu lestvice z vrednostjo indeksa 79,8, dr┼żave vzhodne in ju┼żne Evrope se pa soo─Źajo z najve─Źjimi te┼żavami na tem podro─Źju.

EU je razvila operativni pristop z namenom uresni─Źevanja vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki vklju─Źuje ┼íest transformacij. Prva transformacija je na podro─Źju izobra┼żevanja delovne sile ter inovativnega gospodarstva, ki naj bi izena─Źila dostop do izobra┼żevanja v vseh delih Evrope in bi podprla kakovostno izobrazbo. Znotraj te transformacije spada tudi aktivno vklju─Źevanje ┼żensk v znanost ter promocija novih tehnologij, ┼íe posebej trajnostnih tehnologij. Cilj druge transformacije je zdravje in dobro po─Źutje za vse, kar se nana┼ía na re┼íitev nekaterih obstoje─Źih izzivov na podro─Źju zdravja kot so diabetes, debelost, mentalno zdravje ter uporaba toba─Źnih izdelkov. Za prepre─Źitev morebitnih huj┼íih zdravstvenih te┼żav, EU promovira zdrav na─Źin ┼żivljenja in zgodnjo prepre─Źitev bolezni. Tretja transformacija je podnebno nevtralno in kro┼żno gospodarstvo, do katerega bomo pri┼íli z omejevanjem izpustov toplogrednih plinov, z regulacijo onesna┼żevanja ter z odgovornim ravnanjem z odpadki. Trajnostni sistemi hrane, uporabe zemlji┼í─Ź in oceanov so cilj ─Źetrte transformacije, ki zajema odgovorno proizvodnjo hrane in uporabo vode, ohranjanje biotske raznolikosti ter prepre─Źevanje negativnih u─Źinkov urbanizacije in infrastrukture na okolje. Peta transformacija se ukvarja s problemom trajnostnih mest in skupnosti, ki so ogro┼żeni zaradi toplinskih valov, velikega obsega odpadkov, onesna┼żevanja zraka itn. V takih primerih EU na─Źrtuje inovativne politike, ki bodo vklju─Źevale promocijo ─Źistih virov energije, recikliranje odpadkov, pove─Źevanje zelenih povr┼íin ter uporabo okolju prijaznih na─Źinov prevoza. Zadnja, ┼íesta transformacija obsega digitalizacijo in moderne tehnologije, ki zagotavljajo ve─Źjo produktivnost z nizkimi u─Źinki na okolje. To vklju─Źuje na primer e-storitve, deljenje avtomobilov in 3D tiskanje.

Poro─Źila predstavlja konkretne na─Źine prek katerih bodo dr┼żave ─Źlanice implementirale omenjene transformacije. Poro─Źilo ponuja ┼íe podroben pregled napredka na vsakem posameznem podro─Źju za vsako dr┼żavo ─Źlanico posebej. Slovenija je dosegla najve─Źji napredek na podro─Źju boja proti rev┼í─Źini, zagotovitev kakovostnega izobra┼żevanja, po┼ítenega dela in gospodarske rasti, zmanj┼íanja neenakosti ter zagotavljanja miru, pravi─Źnosti in mo─Źnih institucij. Razvoj stagnira v prizadevanjih za odpravo lakote, na podro─Źju podnebnih sprememb ter partnerstva za doseganje ciljev. Veliki izzivi za Slovenijo so ┼íe vedno prisotni v okviru cilja 15, ┼żivljenje na kopnem, kjer so raziskave pokazale slabe rezultate pri ohranjanju biotske raznolikosti.

Vir: slovenia2030.si