V sredo, 19. februarja, je Evropski parlament gostil začetek kampanje MEPs4SDGs, s katero želijo spodbuditi evropske poslance, da pričnejo zagovarjati cilje trajnostnega razvoja (CTR). Ob predstavitvi je spregovorilo več poslancev, udeležil pa se jo je tudi Robert Križanič, direktor zavoda Povod in predsednik Sveta platforme SLOGA.

Dogodek, ki ga je gostil nemški evropski poslanec Udo Bullman, je združil poslance in civilno družbo. Med navzočimi poslanci so bili Barry Andrews (Irska), Petros Kokkalis (Grčija), Bert-Jan Ruissen (Nizozemska), Christel Schaldemose (Danska), Juozas Olekas (Litva), Marc Angel (Luksemburg) in Marc Tarabella (Belgija).

Nekateri navzoči poslanci so dolgoletni ljubitelji CTR. »Zelo sem zaljubljen v cilje trajnostnega razvoja« je priznal Angel in izrazil posebno naklonjenost CTR5 (enakost spolov) in CTR16 (mir, pravičnost in močne institucije). Sam ima na svojih reverjih značko na temo CTR, vendar ga mnogi kolegi poslanci razočarajo, nekateri pa za CTR še niso slišali.

Civilno družbo so zastopale številne organizacije, vključno z EEB, SDG Watch Europe, katere članica je tudi SLOGA, in GCAP. »Prvič imamo globalno strategijo za trajnost«, je Bullman povedal občinstvu. »Komisija von der Leyenove je v ospredje politike postavila cilje trajnostnega razvoja«.

»Nova komisija je zelo drugačna od prejšnje, katero je zaznamovalo obdobje varčevanja, vse večje neenakosti in malo skrbi za okolje«, je povedala Patrizia Heidegger z EEB. »Cilje trajnostnega razvoja smo postavili v ospredje. Prav. Ampak ali je to zgolj zato, da bi ugodili civilni družbi ali bodo ti vodili oblikovanje in izvajanje politik Evropske unije?«.

Kljub napredku na nekaterih področjih je Evropa, tako kot cel svet, zaostala pri doseganju ciljev. Brez dvojnih prizadevanj grozi, da bo zamudila rok. To se odraža na področjih, kot so vse večje neenakosti v Evropi in v tem, kako EU izvaža bedo v druge predele sveta.

»Nimamo več časa, ko gre za podnebne ukrepe ali globalne neenakosti«, pove Ingo Ritz z GCAP. »Kot evropski poslanci imate pomembno vlogo kot ambasadorji ciljev trajnostnega razvoja in kot junaki trajnosti«.

MEPs4SDGs je druga faza kampanje za »junake trajnosti«, ki jo je sprožila EEB in njeni partnerji MESA. V imenu SDG Watch Europe je EEB poslala članom evropskega parlamenta oglas za delovno mesto »Junaka trajnosti«. EEB se je lotil tudi filmskega ustvarjanja. V lahkomiselnem animiranem filmu je panel, ki ga je navdihnil panteon starodavnih bogov, intervjuval potencialne poslance za vlogo junakov trajnostnega razvoja.

Evropski zeleni dogovor ne želi spremeniti Evrope v podnebno nevtralno celino, ampak to doseči s tranzicijo, ki za seboj ne bo pustila nikogar. Zeleni dogovor zajema širok spekter političnih področij, kot so čista energija, trajnostna industrija, trajnostna mobilnost, trajnostna hrana, biotska raznovrstnost in zmanjšanje onesnaženosti.

Začetek kampanje je vključeval okroglo mizo o tem, kako zagotoviti, da bo trajnost vodila evropski zeleni dogovor in kakšna bi bila vloga Evropskega parlamenta pri oblikovanju te dinamike. »Obstaja tveganje, da bodo cilje trajnostnega razvoja zaradi hitre implementacije zelenega dogovora potisnili na stranski tir in jih odpravili«, je povedala Heideggerjeva, ki je pojasnila, da nova politika ni bila zasnovana s cilji v mislih, ampak so ti prišli kasneje. »Zmanjšanje revščine in neenakosti v zelenem dogovoru ni. Govoriti o pravični tranziciji ni dovolj«. »Ni zelenega dogovora brez rdečega srca«, je vztrajal Marc Angel. »Okolje in družba morata iti z roko v roki«.

Udo Bullman se boji, da proračun namenjen evropskemu zelenemu dogovoru ne bo zadostoval za uresničitev ambicij in ciljev pobude. »Finance so slon v sobi«, se je strinjala Heideggerjeva.

»Nepredstavljivo je, da bi lahko rešili finančni sistem, ne pa ekosistema«, je razmišljal evropski poslanec Petros Kokkalis. »Toda kjer je volja, obstaja tudi pot. Na nas je, da nadgradimo svojo igro«. Kokkalis je predlagal, da bi pakt o stabilnosti in rasti, sporazum namenjen ohranjanju fiskalne discipline v evroobmočju, nadomestili s paktom o podnebju, varnosti in pravičnosti.

Proračun EU je v tem pogledu ključna bojna točka. »Pomembno je združiti naša prizadevanja glede večletnega finančnega okvira. Ne bi smeli več glasovati za večletni finančni okvir, če ta ne bo dosegel naših potreb«, je dejal Juozas Olekas.

Tu pa se ne smemo ustaviti. Prizadevati si moramo, da prepričamo nacionalne vlade, da uporabijo svoje proračune za doseganje ciljev. »Največja finančna sredstva so v nacionalnih prestolnicah. Delovati moramo tako na nacionalni kot na evropski ravni«, je poudaril Bullman. Eden od načinov, kako zagotovimo, da zeleni dogovor in evropski proračuni služijo CTR, je ustanavljanje zavezništev po strankarskih vrstah, so opozorili nekateri poslanci. »Danska ima večstrankarsko skupino za cilje trajnostnega razvoja, ki je bila zelo uspešna«, je poudarila Christel Schaldemose. »V evropskem parlamentu potrebujemo medstrankarsko podporo, sicer cilje trajnostnega razvoja ne moremo doseči«.

Vir: EEB