Pred kratkim je izšlo poročilo »The Citizenship and Lifelong Learning Monitor 2019«, ki sta ga objavili v sodelovanju organizaciji SOLIDAR in FEPS, in pokriva področji razvojnih politik in pridobivanja veščin prek vseživljenskega učenja.

Poročilo ponuja priporočila, ki izhajajo iz primerjalne analize poročil iz osmih držav (Avstrija, Hrvaška, Danska,  Italija, Nemčija, Srbija, Španija in Velika Britanija). Osredoča se na tri tematska področja Pariškega sporazuma iz leta 2015:

1) Zagotavljanje, da ljudje pridobijo državljanske in medkulturne kompetence,

2) Izboljšanje kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti, še posebej na internetu in družbenih omrežjih,

3) Spodbujanje medkulturnega dialoga.

Poročilo ugotavlja, na kakšen način državni organi in civilna družba podpirajo oziroma izvajajo državljansko vzgojo. Ugotavlja, da skoraj polovica državljanov v državah Evropske unije nima osnovnih digitalnih znanj. Učiteljem pa primanjkuje podpore pri vključevanju informacijske in komunikacijske tehnologije v učilnice, in posledično formalno učenje podpirata neformalno in priložnostno učenje v organizaciji civilne družbe. Vendar pa civilnodružbene organizacije delujejo okrnjeno, saj ne morejo sodelovati z državnimi organi pri obklikovanju agende digitalizacije ali učnih načrtov. Posledično je državljanska vzgoja zastarela in ni vključena v nacionalne učne načrte, kar dodatno bremeni že tako preobremenjene učitelje, ki morajo področje vključevati v učni načrt.

Poročilo je na voljo v naši spletni knjižnici.