Globalno učenje

Vprašanje globalnega razvoja in z njim povezana specifična razvojna vprašanja so široko in večplastno področje, ki v sebi združuje mnogo različnih komponent. Da bi razvojna vprašanja in procese razumeli ter učinkovito naslavljali, je treba nanje gledati kompleksno – kot na skupek povezav med zelo različnimi področji, ki pa kljub svoji »različnosti« tvorijo nedeljivo celoto.

Izjemno pomembno je, da tudi širša javnost razume globalno dogajanje ter vzroke in posledice, ki se skrivajo v ozadju abstraktnih pojmov, kot sta revščina in ekonomska nerazvitost, ter se zaveda svoje lastne vpetosti v svetovno dogajanje. Prav zato je globalno učenje pomembno, saj kot skupek konceptov izobraževanja in osveščanja različnih segmentov družbe, izpostavlja globalne teme, ki se jih žal pogosto premalo zavedamo, še manj pa razumemo njihovo ozadje in prepletenost.

Bistvo globalnega učenja je prav poudarjanje medsebojnih globalnih povezav ter razumevanje vzrokov in posledic posameznih razvojnih problemov. S takšnim pristopom še posebej prispeva k močnejšemu občutku za mednarodno solidarnost in hkrati pomaga ustvarjati okolje, ki spodbuja medkulturni dialog in nastanek medkulturne družbe.

Sam izraz globalno učenje oz. globalno izobraževanje je relativno nov. V Maastrichtski deklaraciji o globalnem izobraževanju (COE 2002: 2), ki jo je pripravil Vseevropski kongres o globalnem izobraževanju, je slednje definirano kot krovni pojem, ki zajema sledeča področja: razvojno izobraževanje, izobraževanje o človekovih pravicah, izobraževanje o trajnostnem razvoju, izobraževanje za mir in preprečevanje konfliktov ter medkulturno izobraževanje. Kongres je leta 2002 organiziral Center Sever – Jug Sveta Evrope, katerega (Centra) članica je tudi Slovenija. V Maastrichtsko deklaracijo (ibid.) so avtorji zapisali:

»Globalno izobraževanje je izobraževanje, ki ljudem odpre oči in um za dojemanje stvarnosti tega sveta in jih spodbuja za delovanje, ki vodi k svetu večje pravičnosti, enakosti in človekovih pravic za vse.«

Delovna skupina platforme SLOGA za globalno učenje je leta 2008 izoblikovala sledečo definicijo:

»Učenje za globalno uravnoteženo sobivanje oz. krajše globalno učenje je vseživljenjski proces učenja in delovanja, ki poudarja soodvisnost in posameznikovo vpetost v globalno dogajanje. Cilj tovrstnega učenja so globalno odgovorni in aktivni posamezniki in skupnosti. Globalno učenje je proces spodbujanja posameznikov in skupnosti za lastno angažiranje in delovanje na področju razreševanja ključnih skupnih izzivov človeštva. V ta namen je potrebno razvijanje formalnih in neformalnih programov izobraževanja in učenja, ki bodo temeljili na razvijanju sposobnosti kritičnega mišljenja ter drugih osebnostnih in družbenih veščin. Tako izobraženi in usposobljeni aktivni državljani lahko z lastnim delovanjem in delovanjem v okviru raznih organizacij prispevajo k bolj pravičnim in trajnostnim ekonomskim, socialnim, okoljskim in na človekovih pravicah temelječih državnim in mednarodnim politikam.«