Globalno izobra┼żevanje skozi medkulturno prizmo

Kompetence so sestavljene iz odnosa, spretnosti in znanja. Zato razvoj globalnih kompetenc z globalnim izobra┼żevanjem ne zahteva le informacij, temve─Ź tudi etnorelativni odnos z medkulturnimi ve┼í─Źinami. To je zato, da se s svetom pove┼żemo z medkulturno ob─Źutljivim pristopom. Glede na Bennettovo lestvico medkulturne ob─Źutljivosti je prva stopnja medkulturne ob─Źutljivosti zanikanje. V fazi zanikanja primanjkuje znanja in spretnosti, kar vodi do zanikanja. ┼Żivljenje v svojem mehur─Źku, ki zanika obstoj razlik in drugih na─Źinov ┼żivljenja. V tej fazi se globalna izobra┼żevalna kompetenca ne razvija in ne loteva. Ovire se lahko razlikujejo od geografske do dru┼żbene oddaljenosti. To je jedro etnocentrizma.

Skozi globalno izobra┼żevanje lahko ljudje izpodbijajo lastne ovire z izpostavljenostjo novim informacijam v novih okoli┼í─Źinah in okoljih, kot so bivanje v medkulturnem okolju in sodelovanje v razpravah ali preko medijev. Za izhod iz faze zanikanja, ki jo ka┼że Bennettova lestvica, potrebujemo veliko ve─Ź kot le znanje. Tako kot je rekla ameri┼íka pesnica Maja Angelou: “Nau─Źila sem se, da bodo ljudje pozabili to, kar ste rekli, ljudje bodo pozabili, kar ste storili, vendar ljudje nikoli ne bodo pozabili, kako so se po─Źutili.” Izjava Angelou se ujema z elementi sposobnosti, kjer potrebujemo odnos, na katerega vplivajo ob─Źutki in ne samo spretnosti in znanja. Tu prihaja pomen ustvarjanja privla─Źnih in varnih okolij, kjer se ljudje lahko svobodno ─Źutijo in izrazijo, ne da bi se bali presoje in zatiranja. Pristop vklju─Źujo─Źih izobra┼żevalnih okolij k medkulturnosti in odpravi vseh oblik diskriminacije je ena glavnih temeljnih vrednot za doseganje 4. cilja trajnostnega razvoja Agende 2030 OZN ÔÇô kakovostnega izobra┼żevanja.

Druga stopnja na lestvici medkulturne ob─Źutljivosti je obramba; po tem, ko se slabo informiramo ali celo naklju─Źno izpostavimo razli─Źnim kulturam in pristopom. Ta stopnja je lahko povezana s ksenofobijo, kjer ljudje zavzemajo obrambni pristop, ker niso pravilno obve┼í─Źeni o drugih kulturah ne samo na informativni, ampak tudi na ─Źustveni ravni. V fazi obrambe je premalo informacij, povezanih s pomanjkanjem empatije, kar vodi do stra┼íljivega odnosa. Strah pred ne─Źim, ─Źesar ne razumemo popolnoma in zato ne moremo v celoti so─Źustvovati. V tej fazi se lahko pojavijo razli─Źne izjave o sovra┼ítvu, kot so “pri┼íli so uni─Źiti na┼ío dr┼żavo, ┼żelijo spremeniti na┼ío kulturo, pri┼íli so nam ukrasti slu┼żbe ali so ┼żiveli na na┼í ra─Źun”. V tej fazi najbolj potrebujemo kakovostno in globalno izobra┼żevanje, saj v tej fazi oviramo trajnostni razvoj s tem, da nas vodi strah namesto blaginja medkulturnosti in pozitivnega vpliva migracij na razvoj na┼íih virov in na medsebojno blaginjo. V tej fazi dr┼żavljani odmikajo pogled od glavnih svetovnih vpra┼íanj, ki vplivajo na na┼ío lokalno in globalno realnost, kot je izkori┼í─Źanje globalnega juga. To izkori┼í─Źanje pove─Źuje neenakosti, dav─Źne krivice in nepo┼ítene trgovinske prakse. Vodi k diskriminacijski politiki in negativnemu nacionalizmu zaprtih meja, kar ovira mednarodno razvojno sodelovanje in na┼íe ─Źlovekove pravice do svobode mobilnosti in miru.

Poudarek na izobra┼żevalnih pristopih, kot je pedagogika zatiranih s strani Freireja, lahko prispeva k razvoju empatije z zagotavljanjem informacij na ravni ─Źloveka do ─Źloveka. To nas lahko premakne s stopnje obrambe na stopnjo minimizacije po Bennettovi lestvici medkulturne ob─Źutljivosti. V fazi minimizacije ┼íe vedno ┼żivimo z etnocentri─Źnim pristopom, saj medkulturalizem in na┼íe razlike minimiziramo, namesto da bi jih uporabljali za medsebojno blaginjo in doseganje ciljev trajnostnega razvoja. V tej fazi priznavamo obstoj drugih kultur, vendar je ne sprejemamo. To stopnjo lahko prepoznamo v pripovedi o asimilaciji ene kulture v drugo in ne o integraciji med kulturami. Na svet ┼íe vedno gledamo z etnocentri─Źnega vidika. Zaznavamo, da se druge kulture motijo. Hkrati ne krivimo ljudi, ki so bili rojeni v drugih kulturah. Pozdravljamo jih, vendar jih prosimo, da se v celoti ustalijo v na┼íi kulturi. V tej fazi se ne razvijamo, ker si ne izmenjujemo dobrih praks, se ne u─Źimo iz razlik in zato omejujemo svoje mo┼żnosti za sodelovanje v dobro po─Źutje in bolj┼íe ┼żivljenje.

Za nadaljnji razvoj medkulturne ob─Źutljivosti in za prehod od etnocentrizma do etnorelativizma moramo spodbuditi stali┼í─Źe, da se druge kulture ne motijo ali imajo prav, da so preprosto druga─Źne.

To moramo premakniti s stopnje minimizacije na stopnjo sprejemanja na lestvici medkulturne ob─Źutljivosti. Faza sprejemanja je prva stopnja etnorelativizma. V tej fazi izvajamo Kolbov cikel izkustvenega u─Źenja. Tu imajo ljudje izku┼ínje iz prve roke s simulacijskimi aktivnostmi in igranjem vlog, ─Źemur sledijo odsevna vpra┼íanja o odnosu in ve┼í─Źinah iz medkulturne le─Źe. Temu sledimo v na┼íih izobra┼żevalnih programih v okviru programa Obrazu migracij (Faces Of Migration).┬á

V teh programih udele┼żenci zaklju─Źijo celoten cikel izkustvenega u─Źenja od izku┼ínje do razmisleka, vrednotenja in nato ponovitev izku┼ínje s popolnim zavedanjem, kot je Einstein rekel, da se iz izku┼ínje ne u─Źimo, ampak se u─Źimo tako, da o njej razmi┼íljamo. V na┼íih izobra┼żevalnih programih, ki prehajajo s stopnje minimizacije na stopnjo sprejemanja, odgovarjamo na vpra┼íanja, zakaj moramo razumeti svoje globalne probleme in kako njihovo sprejemanje namesto minimiziranja lahko vodi do izbolj┼íanja na┼íega ┼żivljenja in dobrega po─Źutja?

Biti v fazi sprejemanja je do neke mere zadovoljivo, ker se od etnocentrizma preusmerjamo k etnorelativizmu, vendar ni dovolj. Po sprejetju globalnih vpra┼íanj in razli─Źnih medkulturnih pristopov se moramo nau─Źiti, kako jih prilagoditi svojim ┼żivljenjskim ciljem in misijam pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Tako lahko nadaljujemo do faze prilagajanja po Bennetovi lestvici medkulturne ob─Źutljivosti, za katero menimo, da je pomembna pot za razvoj globalnih kompetenc. Skozi cikel izkustvenega u─Źenja ponujamo bogato izobra┼żevalno okolje za udele┼żence, ki prihajajo iz razli─Źnih okolij, da vadijo in razmislijo o svojih globalnih kompetencah in o tem, kaj lahko bolje storijo, da jih uporabijo v svoji karieri in ┼żivljenjskih nalogah, ki se ukvarjajo s ─Źarobnim krogom, zakaj, kaj in kako. V na┼íih globalnih izobra┼żevalnih programih v tej fazi olaj┼íujemo u─Źni proces, kjer lahko udele┼żenci vidijo pozitivne potenciale globalizma in medkulturnosti. Pripravijo akcijske na─Źrte, ki temeljijo na empatiji. Raziskujejo, kako lahko svojo osebno pot na medkulturno ob─Źutljiv na─Źin prilagodijo svoji poklicni poti za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Ko najdemo te odgovore, dose┼żemo najvi┼íjo stopnjo medkulturne ob─Źutljivosti ÔÇô to je integracija. Udele┼żenci so postali kompetentni za vklju─Źevanje globalnih vpra┼íanj v svoje lokalne resni─Źnosti kot nelo─Źljive. Na tej stopnji torej integracija pomeni pozitivno spremembo za Evropo, ki je trajnostna za vse.

Mag.  Samar Zughool

Trenerka za medkulturne kompetence

Zavod Povod

Viri:

Laurens van Apeldoorn (2019) Izkori┼í─Źanje, mednarodno obdav─Źenje in globalna pravi─Źnost, Pregled socialne ekonomije, 77: 2, 163-183, DOI: 10.1080 / 00346764.2018.1525759

Lee Olson C, Kroeger KR. Globalna kompetenca in medkulturna ob─Źutljivost. ─îasopis za ┼ítudije mednarodnega izobra┼żevanja. 2001; 5 (2): 116-137. doi: 10.1177 / 102831530152003

Li, M., Mobley, W. H., in Kelly, A. (2013). Kdaj se svetovni voditelji najbolje u─Źijo za razvoj kulturne inteligence? Preiskava moderirajo─Źe vloge izkustvenega u─Źnega sloga. Akademija za u─Źenje in izobra┼żevanje na podro─Źju upravljanja, 12 (1), 32-50. doi: 10.5465 / amle.2011.0014


Razmi┼íljanje je nastalo v okviru projekta┬áTrajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finan─Źno podpira┬áMinistrstvo RS za zunanje zadeve.┬áIzra┼żena vsebina je v izklju─Źni odgovornosti avtorice in ne odra┼ża stali┼í─Ź platforme SLOGA, drugih projektnih partnerjev, Ministrstva RS za zunanje zadeve ali Vlade RS.

TLG,SLOGA MRS