12. junij je mednarodni dan boja proti otroškemu delu. Številne človekoljubne organizacije ob tem opozarjajo na izkoriščanje otrok za številna nevarna in zahtevna dela ter hkrati spodbujajo aktivnosti in ukrepe za njegovo preprečevanje. Letošnji dan boja proti otroškemu delu je osredotočen na učinek, ki ga imajo na otroško delo svetovni konflikti in naravne katastrofe. Zaradi njih starši namreč izgubijo službe, posledično so njihovi otroci edini vir preživljanja družine.

Zaradi konfliktov in katastrof starši izgubijo službo, šole so velikokrat uničene. Otrokom tako ne preostane drugega kot boj za preživetje. Begunski otroci so tu še posebej ranljivi. Ne zgodi se redko, da se na begu nehote ločijo od staršev, zato se morajo znajti in preživeti sami. Okrog 60 odstotkov sirijskih begunskih družin v Jordaniji živi le od denarja, ki ga zaslužijo otroci.

Letošnji svetovni dan boja proti otroškemu delu je osredotočen na učinek, ki ga imajo na ta problem svetovni konflikti in naravne katastrofe. Okrog 250 milijonov otrok živi na območjih, ki jih pretresajo vojne grozote, na življenje še okrog 70 milijonov imajo velik vpliv naravne ujme. 168 milijonov otrok med petim in 17. letom starosti oziroma vsak deveti po vsem svetu je tako prisiljenih v otroško delo.

Obupne ekonomske razmere tako vodijo k otroškemu delu, a humanitarne organizacije opozarjajo, da to ni nobena rešitev za hudo revščino. Ravno nasprotno – raziskave kažejo, da otroško delo bedo celo poslabšuje. Veliko otrok namreč zaradi pomanjkanja časa za učenje ostane brez izobrazbe in možnosti za bolje plačane službe, ko enkrat odrastejo.

Otroci nikakor ne bi smeli žrtvovati svojega zdravja, varnosti in izobrazbe, da bi tako pomagali družinam pretolči se skozi mesec. Vlade so dolžne zagotoviti šolanje vsem otrokom, ki živijo na vojnih območjih in tistim, ki so jih prizadele naravne katastrofe. To bi morala biti prioriteta vseh državnih uradnikov, tudi staršem teh otrok bi morali najti delo.

Milijoni otrok trpijo v najhujših oblikah otroškega dela, zasužnjeni so, prisilno zaposleni, žrtve prostitucije, preprodaje, prisiljeni v nelegalne dejavnosti in izpostavljeni izjemno nevarnemu delu. Obup sili v skrajne ukrepe za preživetje tudi otroke, ki so žrtve vojnih konfliktov, ter otroke beguncev in migrantov.

Združeni narodi otroško delo, ki je prepovedano v skladu z mednarodnim pravom, delijo v tri kategorije:

  • Najhujše oblike otroškega dela, v katere spadajo suženjstvo, trgovina z ljudmi, služenje zaradi zadolženosti in druge oblike prisilnega dela, prisilno novačenja otrok za uporabo v oboroženih konfliktov, prostitucije in pornografije ter in nezakonite dejavnosti.
  • Delo, ki ga opravljajo otroci in je izven okvira minimalne starosti, določene za to vrsto dela (v skladu z nacionalno zakonodajo in s sprejetimi mednarodnimi standardi) in vpliva na otrokovo šolanje ter njegov popolni razvoj.
  • Delo, ki ogroža otrokovo fizično, psihično in moralno počutje, bodisi zaradi narave samega dela bodisi zaradi razmer, v katerih se izvaja. Strokovnjaki ga označujejo preprosto kot “nevarno delo”.

Ukrepi proti otroškemu delu so opredeljeni tudi v Agendi 2030 za trajnostni razvoj, natančneje v osmem cilju trajnostnega razvoja, ki se osredotoča na dostojno delo in gospodarsko rast, kjer je zapisano: »Sprejeti učinkovite takojšnje ukrepe za odpravo prisilnega dela, sodobnega suženjstva in trgovine z ljudmi ter prepoved in izkoreninjenje najhujših oblik dela otrok, tudi novačenja ter uporabe otrok vojakov, in do leta 2025 odpraviti vse oblike dela otrok.«