Novińćnik s podrońćja globalnega uńćenja za uńćitelje, Ň°t. 10

V sklopu projekta Konzorcij NVO: Z globalnim uńćenjem do globalnih ciljev! nastaja Novińćnik s podrońćja globalnega uńćenja za uńćitelje, ki Ň°olnike meseńćno obveŇ°ńća o novicah s podrońćja globalnega uńćenja. V mesecu februarju je izŇ°el deseti novińćnik, v katerem podrobneje predstavljamo tudi peti cilj trajnostnega razvoja, ki se osredotońća na enakost spolov. Beri dalje

5. cilj trajnostnega razvoja in globalno uńćenje

V sklopu projekta Konzorcij NVO: Z globalnim uńćenjem do globalnih ciljev! v mesecu februarju 2016 predstavljamo 5. cilj trajnostnega razvoja, ki se osredotońća na enakost spolov. Pojasnjujemo, kako lahko globalno uńćenje pripomore k uresnińćevanju danih zavez drŇĺav. Beri dalje

Nevladniki pozivajo, naj se globalno uńćenje vkljuńći v Evropsko soglasje o razvoju

Platforma SLOGA je Ministrstvo za zunanje zadeve prosila za podporo pri prizadevanjih za vkljuńćitev globalnega uńćenja novo Evropsko soglasje o razvoju, ki ga pripravlja Evropska komisija.

Beri dalje

SADJE VS. SADJE ‚Äď ob izidu 4. Ň°tevilke glasila Etińćni potroŇ°nik

Banana je najpogosteje uŇĺivan sadeŇĺ v svetovnem merilu, v Evropi pa je na drugem mestu, takoj za jabolki. Poleg banan na policah trgovin najdemo veliko sadeŇĺev, ki pri nas ne rastejo, kot so mango, ananas, pomaranńće, kokos. Tudi slovenski potroŇ°niki po njih posegamo vse pogosteje. Ob tem se le redko vpraŇ°amo, v kakŇ°nih razmerah to sadje raste in kakŇ°ne so posledice pridelave na ljudi ter okolje. Trgovina s sadjem je del globalne oskrbovalne verige, ki vedno mońćneje vpliva tudi na slovenske pridelovalce sadja. Zato so pri DruŇ°tvu Focus tokratno izdajo glasila Etińćni potroŇ°nik posvetili prav tematikam, povezanim s pridelavo in porabo sadja. Beri dalje

Knjige iz Umanoterine knjiŇĺnice v HiŇ°i svetov

Slovenska fundacija za trajnostni razvoj¬†Umanotera¬†je lansko leto¬†50 knjig¬†iz svoje knjiŇĺnice dala na voljo za izposojo v¬†HiŇ°i svetov. Gradivo iz Umanoterine knjiŇĺnice obsega predvsem knjige na temo¬†okoljskih vpraŇ°anj¬†in¬†trajnostnega razvoja¬†ter nekaj s podrońćij¬†globalizacije¬†in¬†globalne ekonomije. Beri dalje

Naj knjiga HiŇ°e svetov meseca februarja je “Narobe: Ň°ola narobe sveta”

DruŇ°tvo Humanitas v februarju iz nabora zbirke knjiŇĺnice HiŇ°a svetov izpostavljajo delo Eduarda Galeana “Narobe: Ň°ola narobe sveta”. Gre za druŇĺbenokritińćno delo, v katerem avtor naslavlja paradokse sodobnega sveta, kjer so revni za krajo kaznovani in bogati zanjo nagrajeni.

Beri dalje

Nova raziskava Generacija Z: globalno drŇĺavljanstvo

IzŇ°la je najobseŇĺnejŇ°a in najnovejŇ°a nova raziskava Generacija Z: globalno drŇĺavljanstvo, v kateri so mlade, ki so bili rojeni na prelomu tisońćletja vpraŇ°ali po mnenju o svetu, okolju, v katerem Ňĺivijo, njihovih nazorih, preprińćanjih in znanjih. To je prva mednarodna primerjalna Ň°tudija o odnosu mladih v takem obsegu. Beri dalje

Razpis LADDER za podrońćje globalnega uńćenja v Sloveniji

Projekt LADDER razpisuje razpis za podrońćje globalnega uńćenja za nevladne organizacije za izvedbo na lokalni ravni. Projekti se morajo dotikati globalnega uńćenja, ozaveŇ°ńćanja javnosti in udejstvovanja za razvoj in bodo del programa Grass Root Actions on Development Education‚ÄĚ. Beri dalje

IzŇ°el je prirońćnik Handbook of Theory and Practice of Sustainable Development in Higher Education

Prirońćnik naslavlja trajnostni razvoj na podrońćju visokega Ň°olstva s celostnega vidika, obravnava pomanjkljivost objav na to temo. Ponuja edinstven pregled, kaj univerze po vsem svetu delajo za izvajanje trajnostnega razvoja (tj preko uńćnega nańćrta inovacij, raziskav, dejavnosti ali praktińćnih projektov) in kako se njihova prizadevanja nanaŇ°ajo na izobraŇĺevanje za trajnostni razvoj na univerzitetni ravni. Beri dalje

Na PiŇ°em za pravice napisanih skoraj 17 tisońć apelov in solidarnostnih sporońćil

Z januarjem je Amnesty International Slovenije zakljuńćili tradicionalni maraton pisanja apelov PiŇ°em za pravice. Napisali, narisali oz. ustvarili so skoraj 17.000 sporońćil, od tega skoraj 5000 jezikovnih kartic za begunce, ki se uńćijo slovenŇ°ńćine, po vsem svetu pa je bilo napisanih skoraj 3,5 milijona pisem.¬† Beri dalje