MILENIJSKI CILJ ŠT. 7: Zagotoviti okoljsko trajnost
Vključitev trajnostnega razvoja v uradne politike in programe držav ter zaustaviti izgubo naravnih virov, kar pomeni predvsem bistveno zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti, do le ta 2015 zmanjšati število ljudi brez dostopa do pitne vode in osnovnih sanitarij ter do leta 2010 bistveno izboljšati življenjske razmere za najmanj 100 milijonov prebivalcev barakarskih naselij.
Hitro rast industrijske proizvodnje in promet ter masovno potrošništvo so povzročili, da se človeštvo danes nahaja na točki, ko ogroža svoj lasten dolgoročen razvoj in obstoj. Globalno segrevanje, deforestacija, zdesetkane ribje populacije, konflikti za naravne vire, izginjanje biotske raznovrstnosti ter vse večja onesnaženost vode, zemlje in zraka zadevajo vse prebivalce planeta, vendar pa so najrevnejši tisti, ki jih ti procesi največkrat in najbolj prizadenejo. Gospodarska ekspanzija, temelječa na fosilnih gorivih je vir visoke koncentracije toplogrednih plinov v našem ozračju, ki povzročajo segrevanje zemeljskega ozračja in s tem povezane klimatske spremembe. Izsekavanje gozdov, ki so naravni ponori toplogrednih plinov ta problem še dodatno povečuje, hkrati pa povzroča izumiranje rastlinskih in živalskih vrst, le malo pa je narejenega za njihovo ohranitev. Do leta 2008 je bilo namreč zaščitenih le 12% območij, na katerih te vrste živijo in še ta so velikokrat slabo upravljana in kljub zaščiti podvržena onesnaževanju. Nič na boljšem pa niso vodne živali. Nediskriminatoren ribolov je skupaj s podnebnimi spremembami spravil številne ribje in ostale morske vrste na rob izumrtja in obenem ogrozil obstanek številnih lokalnih skupnosti v državah v razvoju, ki so življenjsko odvisne od ribolova.
Poseben primer v nespametnem odnosu do okolja pa predstavlja trenuten sistem upravljanja vodnih virov. 1,2 milijarde ljudi še danes nima zagotovljenega dostopa do pitne vode, 2,5 milijarde ljudi nimata dostopa do ustreznih sanitarij in kar 1,5 milijona otrok letno umre zaradi infekcij, ki jih dobijo s pitjem oporečne vode, med tem ko se 92% rečnih voda porabi za potrebe kmetijstva, urbanizma in industrije.
Kaj je potrebno narediti?
Najpomembnejše je preprečiti izgubo naravnih virov, saj ti predstavljajo preživetveno osnovo za vse. To se nanaša na preprečevanje izgube gozdov, predvsem v biotsko pestrih območjih, izgubo biotske raznovrstnosti, zmanjševanje ozonske luknje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Konkretnejši okoljski cilj mednarodne skupnosti pa je, da do leta 2015 prepolovi število ljudi, ki nimajo dostopa do kakovostne pitne vode. Občutno je treba izboljšati tudi življenjske pogoje za sto milijonov prebivalcev, ki živijo v revnih predmestjih.
Kako pri tem sodelujejo slovenske NVO?
Vse več organizacij se vključuje v prizadevanje za okoljsko trajnost. Organizacije kot so Ekvilib Inštitut, Umanotera, Društvo Focus, Slovenska Filantropija, Humanitas, Inštitut eko-globalnega partnerstva, Slovensko društvo za ZN in Društvo planet Zemlja se v svojih projektih ukvarjajo z različnimi temami: podnebne spremembe,ohranitev živalskih in rastlinskih vrst, pitna voda, obnovljivi viri, prehranska varnost, odgovorno potrošništvo itd.
TUDI TI! si eno z naravo
- Kupuj preudarno in zmanjšaj svojo potrošnjo
- Kadar kupuješ, kupuj v pravični trgovini ter izbiraj lokalno in ekološko pridelano hrano
- Postani prostovoljec v gibanju pravične trgovine
- Postani vzor drugim in v vsakdanu zmanjšaj svoj vpliv na okolje – čim manj se vozi z avtom, recikliraj, ne uporabljaj kemikalij, uporabljaj varčne žarnice.