MILENIJSKI CILJ ŠT. 8: Vzpostaviti globalno partnerstvo za razvoj
Celovita obravnava zadolženosti držav v razvoju in nadaljnji razvoj odprtega, na pravilih temelječega, preglednega in nediskriminatornega trgovinskega ter finančnega sistema, pri čemer se upoštevajo specifične potrebe najmanj razvitih držav, držav brez dostopa do morja in malih otoških držav v razvoju. Poleg tega pa v sodelovanju z zasebnim sektorjem omogočiti izkoriščanje prednosti, ki jih nudijo nove tehnologije, še posebej pa v sodelovanju s farmacevtskimi podjetji omogočiti državam v razvoju dostop do nujnih zdravil.
Doseganje prvih sedmih ciljev je predvsem naloga držav v razvoju, v smislu, da morajo same sprejeti in implementirati politike za njihovo doseganje in tako narekovati svoj razvoj. Naloga razvitih držav pa je, da jim pri tem pomagajo z učinkovitimi programi pomoči, odpisovanjem dolgov in bolj pravičnimi mednarodno-trgovinskimi pravili. Že pred štiridesetimi leti so razvite države obljubile, da bodo za razvojno pomoč državam v razvoju namenile 0,7% svojega bruto družbenega proizvoda, a do danes je ta cilj doseglo le pet države. Leta 2007, torej leto pred izbruhom finančne krize, so razvite države za razvojno pomoč nerazvitim namenile zgolj 0,28% BDP, kar je manj kot leta 1993. Večino pomoči še danes tvori odpisovanje ali prestrukturiranje dolgov najbolj zadolženim državam, ki je sicer dobrodošlo, a zaradi nezadostne usposobljenosti zadolženih držav za pripravo in izvajanje programov, ki so pogojevani s strani donatorjev.
Trenutni svetovni trgovinski sistem je zelo nepošten do držav v razvoju in dovoljuje bogatim državam, da s protekcionističnimi ukrepi šibi izvozne možnosti revnih držav, katere pa se na drugi strani sili v odpiranje lastnih trgov za lastno blago. Razvite države s kmetijskimi subvencijami povzročajo prekomerno produkcijo hrane, kar znižuje njeno ceno na svetovnem trgu in tako 900 milijonov ljudi iz razvitih držav, ki so eksistencialno odvisni od kmetijstva, postavlja na rob preživetja. Kljub temu, da so tudi razvite države že za več kot 40 držav t.i. globalnega juga odpravile carinske omejitve, se njihov delež v uvozi teh držav ni povečal, predvsem na račun različnih administrativnih omejitev in predpisov o poreklu in ukrepov za zaščito potrošnikov, ki so velikokrat zlorabljeni za omejevanje uvoza iz nerazvitih držav.
Kaj je potrebno narediti?
Razvite države morajo uresničiti svojo zavezo in nameniti 0,7% BDP za pomoč nerazvitim, ki pa mora biti učinkovita, kvalitetna in transparentna. Donatorji bi morali svojo pomoč nameniti na tista področja držav v razvoju, kjer je ta najbolj pomembna in poenostaviti procese za pridobivanje te pomoči. Odpraviti je potrebno obstoječe nepravilnosti v svetovnem finančnem in trgovinskem sistemu, ki diskriminirajo revne, ter pospešiti vključevanje držav v razvoju vanj pri čemer je še posebej pomembno odpiranje trgov razvitih držav za blago nerazvitih. Z učinkovito razvojno pomočjo, spremembami trgovinskih režimov in odpisom dolgov, bi države v razvoju pridobile dovolj denarja za lasten razvoj zdravstvenega, izobraževalnega in ostalih sistemov, potrebnih za uresničevanje milenijskih razvojnih ciljev.
Kako pri tem sodelujejo slovenske NVO?
Globalno partnerstvo na slovenskem deluje v obliki Platforme nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč SLOGA. Ta je članica Evropske konfederacije nevladnih organizacij za razvoj in pomoč – Concord in Evropske mreže Eurostep.
TUDI TI si lahko del globalnega partnerstva za razvoj!
- Opozarjaj na nepravično mednarodno-trgovinsko ureditev
- Vključi se v delo organizacij, ki se ukvarjajo z razvojno pomočjo
- Od političnih odločevalcev zahtevaj uporabo načela pravičnosti ob sklepanju trgovinskih
- Odpiši dolg prijatelju iz Bangladeša
- Kupuj izdelke pravične trgovine.