Razmišljanje: O pticah in ljudeh

Pred časom je po spletu krožila fotografija z izpraznjenimi knjižnimi policami s pripisom “tujci ven”. Na policah so ostale zgolj knjige avtorjev in avtoric z nemškim državljanstvom. Kasneje so idejo kopirali tudi v največji nemški trgovski verigi. Izpraznili so police z izdelki, ki so bili pridelani ali proizvedeni izven meja države. Presenečeni kupci so vstopili v trgovino z izpraznjenimi policami, namesto izdelkov pa so jih pričakali napisi “ta polica je prav dolgočasna brez raznolikosti”, “tako prazno izgleda polica brez tujcev” in “brez raznolikosti smo revnejši”. 

Pojem raznolikosti lahko, kot prikazano v zgornjem primeru, služi tako osveščevalnim kampanjam proti rasizmu in diskriminaciji kot tudi marketinškim prijemom. Je precej moden, uporablja se v vedno več situacijah in kontekstih. Mnoštvo rab in razumevanj je pripeljalo do tega, da raznolikost lahko pomeni vse, hkrati pa ne pove prav veliko. 

Raznolikost je na primer tudi ena od lastnosti, ki definira zdrav (eko)sistem. Če si zamislimo – recimo travnik ali gozd – in poskušamo razumeti, kaj je, je ena izmed prvih stvari, ki jo lahko med drugim opazimo ta, da je izjemno živahen, prisotnih je veliko vrst. Veliko rastlin, veliko živali, veliko mikroorganizmov. In takšna večja raznolikost je običajno povezana z bolj zdravim, odpornim in fleksibilnim (eko)sistemom. Tudi raziskave dinamik skupin so recimo pokazale, da večje razlike v družbenih okoljih korelirajo z večjo odpornostjo in celo z ustvarjalnostjo. Skupine s pestro paleto perspektiv navadno presegajo skupine podobno mislečih pri reševanju zahtevnih problemov. Na drugi strani pa lahko iste oblike raznolikosti, ki večajo odpornost, ustvarjalnost in sposobnost reševanja težav, privedejo tudi do pomembnih družbenih izzivov ter konfliktov. Tu pa se skriva še en paradoks raznolikosti. Če je bil v uvodu nakazan z osveščevalno kampanjo in marketinškim prijemom, ga je potrebno na tem mestu prikazati še v zgodovinskem kontekstu. Raznolikost je skozi zgodovino zagotavljala tako orodje za evolucijo jezika, filozofije kot tudi za družbene in druge inovacije. Hkrati pa so (in tudi danes ni prav veliko drugače) ljudje pogosto uporabljali razlike (npr. barvo kože, religiozna prepričanja, spol, politično pripadnost, spolno usmerjenost, telesno sposobnost ter mnoge druge) kot osnovo zatiranja in nasilja. Tako zgodovina kot sedanjost ponujata nešteto primerov zatiranja na podlagi razlik. Kakorkoli že je paradoksalna, je raznolikost dejstvo. Razlike obstajajo v vseh (eko)sistemih, ti pa imajo tudi zaradi nje same sposobnost za prilagajanje, ustvarjalnost in večjo odpornost. 

Raznolikost še zdaleč niso samo čebelice, metuljčki in rožice na cvetočem spomladanskem travniku. Pa tudi ne samo smeh, spoznavanje nam nepoznanih kultur in brezmejno sprejemanje. Raznolikost pomeni prilagajanje. Odpovedovanje lastnim zakoreninjenim prepričanjem, nekaterim samoumevnim privilegijem. Trud in željo po razumevanju nečesa ter nekoga, ki je drugačen in ga mnogokrat preprosto ne razumemo. Je neukročena, nepredvidljiva. Bolj jo želimo strpati v analitične okvirje, bolj se nam izmika. 

Morda je na mestu, če jo povežemo z že večkrat omenjeno naravo. Želja nekaterih po njenem obvladovanju in nadvladi se v Zahodnem svetu sploh danes zdi neomajna. Vendar bolj kot si jo nekateri želijo podrediti, močneje in jasneje nam sporoča, da enostavno ne bo šlo. Tako narava kot raznolikost sta bili, sta in bosta. Predvsem močnejši od nas. Morda sta obe pri

ložnost, da skupaj z njima – hkrati pa v svoji ranljivosti in minljivosti, na katero nas opominjata – uzremo priložnost za nekaj svetlejšega. Kot posamezniki in hkrati tudi kot skupnosti. 

CPf8jLjWsAApr3s

edekahumanitas

(Zapis je nastal kot odziv na Svetovni dan spodbujanja kulturne raznolikosti za dialog in razvoj, ki smo ga obeleževali 21. 5. 2020.)

Pripravila: Viktorija Kos, Društvo Humanitas


Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorice in ne odraža stališč platforme SLOGA, drugih projektnih partnerjev, Ministrstva RS za zunanje zadeve ali Vlade RS.TLG,SLOGA MRS