unnamed(8)

Pravica za moje piškote

V sredo, 5. aprila je v Učilni okusov potekala predstavitev študije o palmovem olju in peticije »Pravica za moje piškote«. Društvu Focus se je pridružila tudi Manca Rudolf iz Rudolfove malce in prikazala, kako lahko sami iz lokalnih ter ekoloških sestavin naredimo odlične sladice, za katere nam bo hvaležno tako naše telo kot okolje in širša skupnost.

V okviru projekta SupplyCha!nge so v društvu Focus pod drobnogled vzeli mednarodne industrije, ki oskrbujejo Evropo s poceni kmetijskimi surovinami z globalnega juga in odkrili številne zlorabe okolja ter lokalnih prebivalcev.

Partnerji v projektu opozarjajo na problematičnost dobavne verige palmovega olja, kjer prihaja do kršenja zemljiških pravic ljudstev v jugovzhodni Aziji s strani podjetij, ki za pridelovanje palmovega olja uničujejo njihovo zemljo, širše okolje in teptajo njihove pravice. To palmovo olje se med drugim uporablja tudi za proizvodnjo sladic, ki jih vsakodnevno prodajajo evropski trgovci na drobno.

Analiza piškotov na policah supermarketov je pokazala, da kar 80 % piškotov iz supermarketov vsebuje palmovo olje. Od tega je manj kot 0,1 % ekološko certificiranega. Kar 90 % pa vsebuje palmovo olje brez certifikatov ali informacij o načinu pridelave.

Zato se je v okviru projekta delegacija odpravila v Indonezijo, da bi se pogovorili s prizadetimi kmeti inr si ogledali posledice plantažne pridelave palmovega olja na terenu samem.

Velik porast povpraševanja industrije po poceni palmovem olju je vodilo v hitro širitev plantaž oljnih palm v Indoneziji in Maleziji. Med letoma 1990 in 2012 so se plantaže razširile iz 3,5 na več kot 13,1 milijonov ha. Po nekaterih ocenah je kar 63 % teh plantaž nastalo na področjih, kjer je bil izsekan pragozd, kar 30 % pa na izsušenih šotiščih. Vse to vodi do masivnih emisij CO2.

Plantaže oljne palme imajo od vseh globalno pomembnih kmetijskih pridelkov največji ogljični odtis na površino zemlje, predvsem kot posledica izsekovanja gozdov ter izsuševanja šotišč. Če k temu dodamo še pogoste požare, se emisije Indonezije v nekaterih dnevih dvignejo nad emisije celotne industrije ZDA.

Kar 70 % palmovega olja prihaja iz plantažne pridelave, ki nadomešča druge načine rabe zemlje ter ima uničujoč vpliv na celotno krajino, biotsko raznolikost in ljudi, ki tam živijo. Ker palme potrebujejo veliko vode za rast, so okoliška zemljišča izsušena. Zaradi tega je nemogoče gojiti riž (in druge poljščine), ki predstavlja ključni element tradicionalne prehrane. Veliko prebivalcev je bilo razseljenih, malih kmetij ter ekosistemov pa uničenih. Tisti, ki ostajajo, so primorani kupovati hrano, ki so si jo lahko v preteklosti sami pridelali.

Problemi se pojavljajo tudi pri lastništvu zemljišč – zemlja, ki je bila tradicionalno v rabi skupnosti, kar naenkrat postane del koncesije multinacionalk. Med sabo trčita zakonodaja na nacionalni ravni ter tradicionalna zakonodaja. Veliko pa je krčenja gozdov mimo obeh.

Zato so pomembne lokalne organizacije, kot je WALHI, ki je članica družine Friends of the earth (kot tudi Focus), ki si prizadevajo za izboljšanje razmer za prebivalce, delavce in okolje, preko pritiskov na pridelovalce in lastnike, opolnomočenja prebivalcev ter z rabo legalnih sredstev.

Kaj lahko naredimo potrošniki v Evropi?

Politika in industrija na ramena potrošnikov prenaša odgovornost za dogajanje v dobavnih verigah, saj lahko preko svojih potrošniških odločitev vplivamo na ponudbo več in bolj trajnostnih izdelkov. V svojih denarnicah imamo moč odločanja. Kljub temu, pa je moč posameznikov kot potrošnikov omejena.

Zato je pomembno, da se angažiramo na več ravneh. poleg praks iz vsakdanjega življenja tudi s pritiskom na trgovske verige in politike. To lahko storimo na več načinov, med drugim s podpisom peticije »Pravica za moje piškote«.

Prvi korak je zmanjšana raba palmovega olja. Zmanjšanje potrošnje, kupovanje lokalnih in sezonskih ter certificiranih surovin in zavestno nakupovanje so prvi koraki. Poleg tega lahko na različne načine izvajamo pritisk na podjetja, da ustvarijo pravične in trajnostne pogoje skozi celotne dobavne verige brez kršitev delavskih in človekovih pravic ter okoljskega uničenja.

Celotno sporočilo za javnost. 

Vabljeni k podpisu peticije.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja