Kako imeti težke pogovore: 5 praktičnih nasvetov za boljše akademsko-izvajalsko sodelovanje pri raziskovanju

Poročilo MITGOV LAB obravnava velikokrat neprijetno temo – odnos med akademsko in praktično sfero, ki je velikokrat zaznamovan z obojestranskim nerazumevanjem, včasih pa tudi z dvomom in prezirom – kar ni dobra osnova za dobro in učinkovito izmenjavo znanj in izkušenj. Avtorici Varja Lipovsek in Alisa Zomer nam v tej publikaciji dajeta 5 nasvetov za “težke pogovore”, ki nam pri skupnem raziskovanju lahko pomagajo.

Rezultati: kaj če bodo negativni ali jih ne bo? Zgodaj predelati različne scenarije je ključno za postavljanje pričakovanj glede možnih rezultatov raziskave in kaj ti pomenijo za akademike_čarke in praktike. Pri MITGOV/LAB iščemo partnerje, ki se želijo učiti enakovredno iz tistega, kar uspe in iz tistega, kar ne uspe. Tudi če rezultati naših projektov niso primeri za akademsko objavljanje, se zavežemo k proizvajanju neakademskih rezultatov (npr. povzetki izsledkov, poročila glede politik) in poročanju o sodelovanju. Pogovorite se o možnih rezultatih in jasneje izrazite motivacijo in ključne rezultate na obeh straneh.

Časovni okviri: smo na isti strani? Pogosto obstaja trenje med praktiki, ki si želijo hitro uporabnih rezultatov in akademiki_čarkami ki delajo znotraj večletnih časovnih okvirov. Da bi naslovili ta izziv, poskušamo vse postaviti na isto stran glede ključnih datumov, rokov in urnikov za snovanje, preliminarno delo in pilotne raziskave. Ko se projekt začne, lahko stroški in odvisnost od številnih dejanikov podaljša sodelovanje, ki ni več učinkotivo za obe strani. Torej si po vsaki fazi vzamamo čas za refleksijo o procesu in se skupaj odločimo, ali je smiselno nadaljevati. V nekaterih primerih je odgovor ne, in to je v redu.

Zavzetost: kako delamo skupaj? Pogosto je za skupni projekte zavzeto vodstvo, zaposleni, ki jih implementirajo projektno ali skozi raziskave na terenu, pa ne. Kolikor je možno, je pomembno vključevati zaposlene iz obeh ekip pri odločanju, za razvoj uspešnega projekta, nad katerim imata občutek lastništva obe skupini.

Vplivi: čemu je vse to namenjeno?Razumeti kje in komu bodo rezultati diseminirani je ključno za pripravo nečesa, kar bo uporabno za ciljno publiko. Zato je ključen pogovor o potencialnih vplivih in razjasnitev, kdaj so zgodnji rezultati lahko pripravljeni in lahko uporabljeni. Pomembno je tudi, da zagotovimo, da so rezultati prevedeni ali razčlenjeni za publiko izvajalcev_k, posebej če so uporabljene kompleksne eksperimentalne metode.

Moč: kako naslavljamo enakost pri raziskovalnem sodelovanju? V številnih izmed teh pogovorov je implicitno trenje glede virov in moči, kdo proizvaja, interpretira, uporablja in ima znanje. Pri pisanju tega priročnika, pripoznavamo, da obstaja globoko telo del, ki raziskujejo produkcijo znanja in raznolikosti v pristopih k zavzetei akademski produkciji. O enakosti v tem priročniku ne razpravljamo podrobno, vendar vzpostavimo povezave do uporabnih virov o enakopravnih partnerstvih.

Vsako izmed teh povezanih “minskih polj” ima svoje poglavje, razpravlja o skupnih in različnih predpostavkah med raziskovalkami_ci in praktiki, ter vprašanjih, ki bi se jih morali vprašati, da sprostimo napetosti. Priporočajo, da začnemo te pogovore zgodaj v raziskovalnem patnerstvu in zapišemo rezultate (dokler smo še prijatelji_ce).

To ne bo povsem končalo bolečine, toda takšno svetovanje za raziskovalno-praktične odnose lahko zelo pomaga.

Priročnik za težke pogovore najdete tukaj.