Humanitarna pomoč, ki jo zagotavlja EU, je v skupni pristojnosti držav članic in EU. V akcije humanitarne pomoči je vključena od konca 60. let prejšnjega stoletja in do danes je postala ena največjih donatoric humanitarne pomoči na svetu, saj znesek, ki je sestavljen iz prispevkov unije in dvostranskih prispevkov držav članic, predstavlja največji delež uradne mednarodne humanitarne pomoči.

 Dodaten napredek pri umeščanju humanitarnega delovanja na dnevni red EU pa predstavlja tudi Lizbonska pogodba, v kateri člen 214 v okviru petega dela pogodbe o zunanjem delovanju unije in tretjega poglavja o humanitarni pomoči, predstavlja prvo pravno podlago za humanitarno pomoč. S ciljem povečanje učinkovitosti humanitarne pomoči, je 1. aprila 1992 bil ustanovljen Oddelek za humanitarno pomoč Evropske komisije (ECHO), ki žrtvam naravnih nesreč ali oboroženih konfliktov izven EU, zagotavlja nujno pomoč. Humanitarna pomoč DG ECHA, v nasprotju z ostalimi oblikami pomoči Evropske komisije, temelji nanačelih človečnosti, nepristranskosti, neodvisnosti in nevtralnosti. Od začetka delovanja je ECHO preko financiranja svojih partnerjev (nevladne organizacije, Mednarodni odbor rdečega križa, agencije ZN), zagotovil pomoč kriznim območjem v več kot 85. državah.

 Donacije oddelka, ki letno znašajo okoli 700 milijonov evrov in dosežejo približno18 milijonov ljudi, pokrivajo nujno pomoč, pomoč v hrani in pomoč beguncem ter razseljenim osebam. V letu 2009 je 53% humanitarne pomoči ECHA bilo namenjene afriškim državam (državam Afriškega roga, Sudanu in Čadu, Centralni Afriki itd.), 27% azijskim državam, državam Latinske Amerike, Karibov in Pacifika, 13% državam Bližnjega Vzhoda, Mediterana, Kavkaza in Centralne Azije, ostalih 7% pa je bilo namenjenih ostalim državam po svetu (za krepitev zmogljivosti, tehnično pomoč in podporo).

 

CIVILNA ZAŠČITA EU

Pri zagotavljanju evropske humanitarne pomoči se lahko uporabijo tudi viri in zmogljivosti civilne zaščite in vojske, ki morajo biti v skladu s Smernicami o uporabi vojaških in civilnih obrambnih sredstev v zahtevnih izrednih razmerahin Smernicami iz Osla o uporabi vojaških in civilnih obrambnih sredstev pri mednarodni pomoči ob nesrečah. Civilna zaščita EU spada pod organizacijsko strukturo DG ECHA in se deli na skupino za krizno odzivanje ter skupino zapreventivo in pripravljenost.

 Zaradi svojih morebitnih prednosti v smislu hitrosti, strokovnega znanja, učinkovitosti in uspešnosti, zlasti v začetni fazi odziva na nesreče, lahko viri civilne zaščite pomembno prispevajo k humanitarnim akcijam. Sredstva civilne zaščite so pri zagotavljanju humanitarne pomoči tretjim državam običajno pod civilno upravo, načeloma pa se razporedijo samo na uradno zahtevo prizadete države. Sredstva se razporedijo bilateralno preko ZN ali prek centra za spremljanje in obveščanje (MIC) v okviru civilne zaščite. Države članice vedno pogostejeuporabljajo svoje zmogljivosti civilne zaščite v odzivih na nesreče v tretjih državah, predvsem pri odzivanju na naravne nesreče ter izredne tehnološke oziroma ekološke razmere. Kljub temu pa bi se sredstva civilne zaščite morala uporabiti zgolj v izjemnih primerih, saj njihova uporaba utegne ogroziti nevtralnost in nepristranskost pomoči.

 Izjemno pomembno je, da so različni evropski akterji in instrumenti ustreznousklajeni, ter da se spoštuje splošna usklajevalna vloga ZN.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor