Evropska unija in njene države članice morajo prevzeti vodilno vlogo v prizadevanjih, da enakost postane resničnost za vse ženske ter dekleta. Ženskam in dekletom lahko omogočimo uresničevanje njihovih pravic ter njihov razvoj s krepitvijo njihovih političnih, ekonomskih in socialnih pravic, s podporo univerzalnega dostopa do kakovostnih ter cenovno dostopnih storitev reproduktivnega zdravja, s krepitvijo vključujočega vseživljenjskega učenja, kakovostnega izobraževanja in priložnosti za usposabljanje ter s krepitvijo njihovega tvornega sodelovanja v odločevalskih procesih. V sklopu Kampanje za boj proti neenakosti (#FightInequalities) so pripravili informacijski letak in priporočila za enakost spolov. 

Enakost za ženske in dekleta je enakost za vse – letak

Ženske predstavljajo 40 % svetovne delovne sile, vendar so pogosto ujete v nestabilnih delovnih mestih, ki so slabše plačana, ne zagotavljajo zadostne socialne varnosti in ponujajo malo možnosti za nadaljnje izobraževanje ter napredovanje.

Ženske v Evropski uniji se še vedno soočajo z veliko nižjimi stopnjami zaposlenosti v primerjavi z moškimi, prav tako pa so za opravljeno delo slabše plačane (leta 2014 so ženske v povprečju prejele 16,6 % nižjo bruto plačo na uro kot moški).

Vsak dan rodi več kot 20.000 deklet, mlajših od 18 let, ki prihajajo iz držav z nizkimi in srednjimi dohodki. Na svetu zaradi zapletov med nosečnostjo ali porodom vsako leto umre več kot 289.000 žensk. Neenak dostop do zdravstvenih storitev za ženske je kruta resničnost tudi v Evropski uniji, v kateri 1 od 10 žensk v prvih mesecih nosečnosti nima dostopa do storitev materinske nege. V pomanjkanju dostopa do zdravstvenih storitev se odraža nespoštovanje pravic žensk in njihove pravice do sodelovanja v postopkih odločanja o vprašanjih, ki jih neposrednjo zadevajo.

Na svetu vsak dan umre približno 830 žensk zaradi vzrokov, povezanih z nosečnostjo in porodom, ki bi jih bilo mogoče preprečiti. Leta 2015 je bilo v evropski uniji zabeleženih preko 1.800 smrti mater.

Dekleta predstavljajo 54 % populacije, ki se ne izobražuje. Pogosto so prisiljena v opustitev šolanja zaradi prisilnih porok otrok, šolnin, pomanjkanja sanitarnih ureditev, strahu pred spolnim nasiljem ali zaradi nižje pripisane vrednosti njihove izobrazbe. Pomanjkanje izobrazbe in vključevanja v postopke odločanja odločilno zmanjšuje njihove možnosti, da so slišane, si zagotovijo ustrezno varnost ter kot odrasle osebe dostopajo do dostojnih delovnih mest.